Ostan več ne vozi avtomobila, shujšal je že na62.5 kg, vid se mu slabša, težave z ledvicami, pritisk se mu je znižal, pogostejša omotičnost...           VISOKA ŠOLA SLOVENIJA             Obiskanost naših strani strmo narašča. Zahvaljujemo se Vam za vaše zanimanje. Prosimo Vas, da podprete zahteve mag.I.Ostana za inoviranje Univerze v pravnem, etičnem in moralnem smislu. Svoboda govora je predpogoj za uresničitev nujne preobrazbe Univerze.             za svobodo govora in zakonitost v visokem šolstvu

USTANOVA :      VISOKA   ŠOLA

Slovenija : 74.000 študentov od tega  10.000 absolventov 

Področja dela:

                RAZISKOVALNO DELO (1/3 obveznosti učitelja)

 

REDNI ŠTUDIJ IZREDNI ŠTUDIJ
44.000 rednih študentov 20.000 izrednih študentov
Indeks rasti števila študentov 141  (od 92/93 do 98/99) Indeks rasti števila študentov 310  (od 92/93 do 98/99)
Ocena za čez 6 let:  62.040 študentov Ocena za čez 6 let:  62.000 študentov
100% izvajanje študijskih programov 33% izvajanje študijskih programov
Študij financira država Študij financirajo študentje. Ceno  okrog 300.000 SIT letno  določa šola na monopoliziranem trgu
Proračunsko obnašanje vodstva šole Tržno obnašanje vodstva (izbira donosnejši produkt)
Standardiziran  sistem plačevanja učiteljev Velik razkorak v zaslužkih učiteljev (5.200-40.000 SIT in več na uro)
Letni brutto prihodek učitelja okrog okrog 4 mio SIT (odvisen je tudi od stopnje izobrazbe itd.) Letni brutto prihodek učitelja 6 mio SIT in več. Razmerja letni prihodki iz rednega in izrednega študija so tudi 2:3.
Zakonsko nadzorovana proračunska poraba Javno slabo nadzorovana poraba (velika pristojnost šole)
Večje število študentov v letniku zanemarljivo malo veča prihodek šole Večje število študentov v letniku znatno veča prihodek šole, vsak dodaten študent povzroči le majhne dodatne stroške, zato je skoraj celotna šolnina dobiček šole
Po Zakonu lahko učitelj letno uči  od 180-240 ur, kar  zagotavlja ustrezno kvaliteto študija V praksi učitelj letno  uči še dodatnih 180 ur in več 

 

UGOTOVITVE:

1. Oba izobraževalna (produkcijska) procesa se močno razlikujeta. Kljub temu študent pridobi (tudi po javno  nenadzorovanem sistemu) javno veljavno diplomo, za katero jamči država.

2. Posledica tržnega obnašanja vodstva postavlja v ospredje donosnejši produkt (izredni študij), kjer šola iz šolnine ustvari pri posameznem predmetu tudi 50% dobička.

3. Nedonosen  'produkt'  redni študij postaja vse bolj zanemarjen.

4. Študijski (redni) programi šole pridobivajo vse večje značilnosti 'izrednih'. Opušča se laboratorijsko delo, vključuje predmete, ki nimajo laboratorijskega dela ipd.  (V nekaterih primerih pri izrednem študiju na FPP niso izvajali niti ure vaj v računalniški učilnici).

5. Na izrednem študiju se veča število študentov v posameznem letniku (140 študentov pri pouku angleščine), zato se manjša njegova kvaliteta.

6. Možnost večjih zaslužkov učiteljev na izrednem študiju, usmerja njihovo pozornost predvsem na ta študij.

7. Kvaliteta obeh študijev se manjša, saj učitelji delajo '16 ur na dan' in več.

8. Večje obremenitve učiteljev manjšajo kvaliteto pedagoškega dela in večajo njihove zaslužke. Šola zato ne zaposluje novih kadrov.

9. Zaradi možnosti velikih zaslužkov se veča interes učiteljev po obvladovanju predmetov drugih učiteljev (en vpliven učitelj obvladuje tudi po 3 druge učitelje), kar zmanjšuje avtonomijo učiteljev in kvaliteto dela šole.

10. Objavlja, da bo izvajala 39% programov  s 'cenejšimi' učitelji,ki imajo po Zakonu sporno habilitacijo, upokojenci in neznanimi nosilci, kar ogroža zakonitost diplome.

11.Zaradi prej omenjenih interesov prihaja do drobljenja in širjenja programov (1995/96  6.810 ur, 96/97 8.835 ur, 97/98 14.925 ur in 98/99 18.765 ur), kar vpliva na večanje proračunske porabe. Letni indeks rasti proračunske porabe 169, indeks rasti števila rednih študentov pa le 154.

 

SKLEP:

Na osnovi opisanih značilnosti sklepamo, da opisana visokošolska ustanova ne proizvaja inovacijsko usposobljenih strokovnjakov.

V zadnjih letih so njeni interesi usmerjeni predvsem v trženje manj reguliranega izrednega študija, na katerem se zaradi šibkega javnega nadzora lažje izogiba zakonskim predpisom in trži javno veljavne diplome.

Z opisanimi tržnimi usmeritvami ne ustvarja družbenih inovacijskih procesov in prispeva k njenemu inoviranju. 

FISHRGHT.GIF (30144 bytes)     Konkretnejše  podatke o visokem šolstvu najdete pod Reprodukcija neznanja..