Ostan več ne vozi avtomobila, močno je shujšal, ima le 62.5 kg, vid se mu slabša, težave z ledvicami, pritisk se mu je znižal, pogostejša omotičnost...           Izjava za javnost             Obiskanost naših strani strmo narašča. Zahvaljujemo se Vam za vaše zanimanje. Prosimo Vas, da podprete zahteve mag.I.Ostana za inoviranje Univerze v pravnem, etičnem in moralnem smislu. Svoboda govora je predpogoj za uresničitev nujne preobrazbe Univerze.             za svobodo govora in zakonitost v visokem šolstvu

Iztok Ostan

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Pot pomorščakov 4, Portorož

 Odbor civilne iniciative za zakonitost visokega šolstva

IZJAVA ZA JAVNOST DNE 19. 11. 2000,

NA 41. DAN GLADOVNEGA PROTESTA MAG. IZTOKA OSTANA

V petek mag. Ostan ni mogel do konca opraviti pedagoških obveznosti. Da bi jih čim dlje lahko opravljal in da zaradi njegovega protesta študentje ne bi bili prikrajšani za predavanja in vaje, je v prejšnjem tednu poleg vode pil tudi manjše količine sokov, bogatih z vitamini in minerali. Očitno s tem ne more več vzdrževati potrebne delovne sposobnosti, zato meni, da za pitje sokov ni več razloga in ga je v soboto opustil. To seveda pomeni nevarno pospešeno trošenje telesnih zalog, ki so mu še preostale. Zaradi telesne ošibelosti bo odslej manj zapuščal šolo.

V petek zvečer so ga odpeljali v Portorož, kjer se je kljub telesni ošibelosti udeležil slavnostne seje ob 40-letnici ustanovitve šole.

V soboto zjutraj je imel intervju za TV Slovenija.

Pristojni so doslej naredili prve korake k urejanju razmer, kar daje mag. Ostanu upanje, da bo doživel še nadaljnje potrebne korake v to smer. (V zvezi s tem sta posebej obetavna govor prof. dr. J. Mencingerja, ki ga je imel na prireditvi ob 40-letnici Fakultete za pomorstvo in promet in njegova obljuba, da bo na senatu Univerze v Ljubljani v torek, 21. 11.  predlagal, naj ponovno sprožijo postopek habilitacije dr. Zohila in dr. Prijonove. Tudi na FPP se kaže nekaj pripravljenosti za ureditev razmer, čeprav zaenkrat zgolj iz humanitarnih razlogov.)

Vendar je 41-dnevno gladovanje načelo Ostanovo doslej neomajno zaupanje: loteva se ga apatija, saj čuti, da senat FPP togo vztraja pri svojih dosedanjih odločitvah in ni pripravljen niti priznati svojih napak, kaj šele, da bi bil pripravljen popraviti kakšno krivico. (Ni preklical sklepa z dne 21. 10. 1998, da bo dr. Zohila disciplinsko preganjal, če se ne bo javno opravičil zaradi objave kritičnega članka o »superučiteljih«, prav tako ga ni pripravljen povabiti k nadaljnjemu sodelovanju).

Ostanova stališča so razvidna iz petkovega pisma – odgovora predsedniku Republike, ki ga je poslal v vednost tudi pristojnim šolskim in državnim oblastem ter javnosti.

Mag. Iztok Ostan dobiva pisma podpore z raznih koncev Slovenije.

 IZJAVA ZA JAVNOST

Dne 15. novembra sem dobil pismo, v katerem me dekan Fakultete za pomorstvo in promet (FPP) obvešča, da je istega dne senat: »soglasno zavrnil predlog dogovora za prenehanje javnega protesta z dne 13. 11. 2000«. Iz sredstev javnega obveščanja sem tudi izvedel, da mi je bilo na senatu očitano, da predlog ni bil v skladu z zakonom. Poudaril bi rad, da je predlog formuliral advokat Univerze, g. Danijel Starman, in v njegove pravne formulacije kot laik ne posegam. V nadaljevanju pisma me dekan obvešča: »obvestil sem senat, da samo v imenu humanitarnih načel za zaščito vašega življenja odstopam lastna sredstva za dr. Josipa Zohila, če se bo izkazalo za potrebno in seveda v skladu s pravnimi možnostmi.«

 Ne dvomim v humanitarne namene dekana, vendar je njegova ponudba, da iz svojih sredstev zgolj iz humanitarnih razlogov krije stroške odstavljenemu profesorju, zame žaljiva. Kaže, da vodstvo FPP ni doumelo bistva mojega gladovnega protesta. To pa je, da se uredijo kritične razmere na Univerzi, odpravijo nezakonitosti, izboljša kvaliteta znanja in zagotovi varnost kritikov takega stanja pred sankcijami. Moje tri minimalne zahteve za prekinitev gladovnega protesta (nanašajo se na svobodo izražanja kritične misli) sem postavil predvsem zato, da pripravim vodstvo Univerze in fakultete, da se opraviči za nezakonitosti in da se na konkretnem primeru pokaže, da so takoj pripravljeni začeti reševati probleme. Namesto odpravljanja krivic me »iz humanitarnih razlogov« poskušajo odpraviti z miloščino odstavljenemu učitelju.

 Senat na včerajšnji seji tudi ni preklical nobenega svojega sklepa, s katerimi sta bila sankcionirana dva učitelja zaradi javnega kritiziranja Univerze. Prav tako ostaja v veljavi sklep senata z oktobra 1998, v katerem je izražen namen, da bodo učitelja sankcionirali z disciplinskim postopkom, če ne prekliče svojih javno izraženih kritik fakultete. Torej, tudi če bi senat FPP včeraj sprejel sklep, da se učitelj ponovno zaposli, bi ga ob očitno nespremenjeni politiki fakultete lahko spet preganjali zaradi javnega izražanja kritike. Redukcija problema na materialni vidik je zame nesprejemljiva. Poudaril bi rad, da je bil predlog z dne 13. 11. zasnovan v kontekstu ukrepa, ki ga je obljubil predlagati rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Mencinger na seji senata 21. 11. 2000. S predlogom z dne 13. 11. naj bi bil uresničen le tisti pogoj, za katerega rektor pravi, da ni v pristojnosti vodstva Univerze, pač pa senata fakultete. Problem ostaja torej povsem odprt.

 Včeraj popoldne me je obiskal g. Godeša, osebni odposlanec predsednika Republike Slovenije, g. Milana Kučana, in mi prinesel njegovo pismo. Obisk je bil osebne narave, z mojo privolitvijo pa naj bi dal predsednik danes svojo izjavo za javnost v zvezi s to zadevo. V skladu s pristojnostmi svoje funkcije predsednik Kučan v pismu poudarja, da se ne more »spuščati v strokovno presojo vprašanj in problemov, ki so razlog vaše odločitve o gladovni stavki, še manj pa odločati o njih.« V pismu pa poudarja misel, ki je vodstvu FPP očitno tuja: Gospod predsednik namreč izrecno pravi: »Z vami delim mnenje, da mora biti skrb za spoštovanje predpisov in zakonitosti ter kakovosten razvoj visokega šolstva v Sloveniji zapoved vsem tistim, ki so kakorkoli v državi odgovorni za stanje na tem področju.« Spoštujem predsednikov apel s konca pisma, naj preneham z gladovno stavko, a tega ne morem storiti, dokler pristojni ne zagotovijo prenehanja sankcioniranja svobode kritičnega izražanja na fakulteti oziroma odpravijo posledice odločitev, ki so temeljile (tudi) na sankcioniranju »verbalnega delikta«.

 Na predvečer slavnostne seje FPP ob 40. Obletnici njene ustanovitve, ki bo jutri ob 17.h v hotelu Bernardin in se je bom, če bo le možno, udeležil, gladovni protest tako nadaljujem.

   V Portorožu, 16. 11. 2000                                                                            Mag. Iztok Ostan

Odbor civilne iniciative za zakonitost visokega šolstva

IZJAVA ZA JAVNOST DNE 15. 11. 2000, 

NA 37. DAN GLADOVNEGA PROTESTA MAG. IZTOKA OSTANA

 Ob 15. uri je mag. Iztok Ostan telefoniral v pisarno advokata Univerze Danijela Starmana, da Fakulteta za pomorstvo in promet postavljenega predloga za rešitev njegovega javnega protesta (ki ga je Danijel Starman posredoval šoli v ponedeljek, 13. 11. ob 10. uri) ni izpolnila v postavljenem roku 24 ur, zato predlog ne velja več.

 IZJAVA ZA JAVNOST DNE 14. 11. 2000,

NA 36. DAN GLADOVNEGA PROTESTA MAG. IZTOKA OSTANA

Telesna teža se je spustila na 62,5 kg. Iztok Ostan izgubi po kilogram telesne teže na dva ali tri dni. V četrtek ima naslednji zdravniški pregled.

Dopoldne se je počutil razmeroma dobro. Po treh urah predavanj, ki jih je opravil po urniku, je občutil izčrpanost. Kljub temu je opravil še dve uri popoldanskih predavanj in vaj.

Od pristojnih organov danes še ni bilo odgovora na zahtevo, ki jo je včeraj predal dekanu Fakultete za pomorstvo in promet odvetnik Danijel Starman. Tajnik fakultete je napovedal, da se bo jutri na izredni seji sestal senat FPP.

Danes je imel mag. Ostan intervju za POP TV, zvečer ga bo imel za Mladino, jutri pa še za Večer.

Napovedane kontaktne oddaje za TV Koper jutri, v sredo, ne bo, ker se povabljeni (razen Iztoka Ostana) niso odzvali, ali pa so obljubljeno sodelovanje naknadno odpovedali.

Včeraj zvečer je poklicala predsednica Obalnega pedagoškega društva Marija Mahne. Sporočila je, da upravni odbor društva podpira zahtevo, da se Josip Zohil takoj spet zaposli na FPP in da bo sprožil akcijo podpore med svojimi člani in v javnosti.

                                               Za Odbor…   Božena Ambrozius,  Koper, Srebrničeva 5

IZJAVA ZA JAVNOST DNE 12. 11. 2000,

NA 34. DAN GLADOVNEGA PROTESTA MAG. IZTOKA OSTANA

V petek, 10. 11., je mag. Ostan opravil 5 (pet) ur predavanj in vaj s svojimi študenti (celotno delovno obveznost za za dan). Na koncu je bil tako izčrpan, da se ni mogel sam odpeljati domov. Odpeljal ga je prijatelj in ga zvečer spet pripeljal v šolo, kjer prenočuje. Zaradi ošibelosti se je odpovedal vožnji avtomobila.

V petek zvečer ga je obiskal tajnik Fakultete za pomorstvo in promet. Šola še vedno ne kaže pripravljenosti za rešitev problema.

V soboto, 11. 11. zjutraj je imel intervju za TV Slovenija in razgovor z dr. Lucijo Čok, ki kaže veliko pripravljenost za reševanje problemov.

                                                            Za Odbor…  Božena Ambrozius,  Srebrničeva 5, 6000 Koper

IZJAVA ZA JAVNOST DNE 9. 11. 2000,

NA 31. DAN GLADOVNEGA PROTESTA MAG. IZTOKA OSTANA

Čeprav se je telesna teža Iztoka Ostana spustila na 63,5 kg (kar je 16,5 kg manj kot ob začetku gladovnega protesta), je njegovo zdravstveno počutje boljše kot včeraj; vrtoglavice je manj. Popoldne ima zdravniški pregled.

Danes zjutraj sta prišla k Iztoku Ostanu na prijateljski pogovor poslanka dr. Lucija Čok in Danijel Božič, direktor Visokošolskega študijskega središča v Kopru.

Sledil jima je obisk rektorja Univerze v Ljubljani (UL), prof. dr. J. Mencingerja, ki sta mu prisostvovali tudi Ostanova žena in članica »Odbora…«. Iztok Ostan je v pogovoru z rektorjem poudaril, da ni njegov namen, doseči »sekanje glav«. Predlagal pa je, naj UL napravi nujne korake za poravnavo škode zaradi sankcioniranja kritikov nepravilnosti s Fakultete za pomorstvo in promet (FPP), in sicer vsaj:

-        Senat FPP naj prekliče sklep z dne 21. 10. 1998, da bo sankcioniral dr. Zohila, če ne bo preklical svoje javno objavljene kritike (v članku o »superučiteljih«),

-        obnovi naj se habilitacijski postopek za dr. Josipa Zohila in dr. Majdo Prijon,

-        dr. Zohila pa naj se ponovno zaposli na FPP.

Dr. Mencinger je obljubil, da bo na naslednji seji senata UL, ki bo 21. 11. 2000, predlagal, naj se ponovno izvede habilitacijski postopek za dr. Zohila in dr. Prijonovo. Možnost ponovne zaposlitve dr. Zohila na FPP pa je v pristojnosti FPP.

Ostanova žena in članica »Odbora…« sta se sestali z dekanom (dr. Petelinom), tajnikom (g. Brso) in prodekanom za ekonomske zadeve FPP (dr. Smerdujem). V pogovoru se je pokazalo, da FPP ni pripravljena ponovno zaposliti dr. Zohila.

Potem ko smo po včerajšnji rektorjevi izjavi za javnost zaprosili za pomoč ministra za šolstvo, predsednika državnega zbora in generalno javno tožilko, smo se danes obrnili še na predsednika države, Milana Kučana.

                                                                                                Za Odbor civilne iniciative…

                                                                                                Božena Ambrozius,

                                                                                                Srebrničeva 5, Koper

_____________________________________________

IZJAVA ZA JAVNOST DNE 6. 11. 2000,

NA 28. DAN GLADOVNEGA PROTESTA MAG. IZTOKA OSTANA

Iztok Ostan vztraja v svojem gladovnem protestu že 28. dan. Doslej je shujšal za 15,5 kg in dosegel težo, ki je po zdravstvenih kriterijih že 10 kg pod spodnjo mejo normalne teže za njegovo višino.

Kažejo se že naslednji zaskrbljujoči znaki (povzemamo jih tudi po uradnem poročilu njegovega osebnega zdravnika): občasne vrtoglavice in slabosti, padec krvnega pritiska, poslabšanje vida in bolečine v ledvenem predelu.

Kljub temu še vedno opravlja svoje pedagoške obveznosti.

Prenočuje na šoli, na ležalniku v svojem kabinetu. Občasno prihaja domov zaradi higienskih razlogov in ohranjanja stikov z družino.

Dne 30. 10. je ob prihodu na Univerzo v Ljubljani (UL) predal rektorju prof. dr. Mencingerju zahteve, ki jih je formuliral takole:

»Verjamem, da bo na Univerzi v Ljubljani takoj odpravljeno zatiranje svobode izražanja kritične misli:

a)     da bodo razveljavljene napovedi disciplinskega pregona tistih, ki javno opozarjajo na domnevne nezakonitosti Univerze (odredba prorektorja prof. dr. J. Vižintina z dne 12. 3. 1999, sklep senata Fakultete za pomorstvo in promet, naslovljen prof. J. Zohilu 21. 10. 1998),

b)     da bosta razveljavljena habilitacijska postopka za dr. Josipa Zohila in dr. Majdo Prijon« (obstaja sum, da sta bili njuni habilitaciji zavrnjeni tudi zato, ker sta javno izražala kritiko Univerze) »ter moratorij na sklepe disciplinskih postopkov, uvedenih proti njima,

c)     da bo zagotovljena osebna odgovornost nosilcev zgornjih kršitev.

Verjamem, da bo v visokošolskem pedagoškem procesu zgotovljeno varovanje zakonitosti:

d)     da bodo upoštevani zakonski normativi (…) in s tem vsaj zakonsko predpisani minimum kvalitete pedagoškega dela ter s tem

e)     institucionalno varovanje dostojanstva študentov in učiteljev.«

Svoj gladovni protest namerava nadaljevati, dokler ne bodo izpolnjene točke a, b in c njegovih zahtev.

Isto zahtevo je 2. 11. poslal tudi javni tožilki, Ministrstvu za šolstvo in šport in predsedniku Državnega zbora.

Kaj je bilo doslej doseženo?

-        Rektor UL se je na osnovi pogovora s članico odbora (30. 10.) pisno odzval; do petka, 3. 11, je oblikoval izčrpno stališče. Naknadno je telefonsko v nedeljo, 5. 11. zagotovil, da bo v zvezi s tem v ponedeljek, 6. 11. podal Slovenski tiskovni agenciji svojo izjavo za javnost. Rektor je pri reševanju zapleta pokazal veliko mero človeške zavzetosti; upamo, da mu bo tudi uspelo najti sprejemljivo rešitev.

-        Z dekanom in tajnikom Fakultete za pomorstvo in promet (FPP) zaenkrat žal nismo uspeli uskladiti stališč. Dekan FPP zatrjuje, da Fakulteta za reševanje zapleta ni pristojna.

-        Po številnih stikih z glavnim tajnikom SVIZ in predsednikom konference SVIZ za področje raziskovalnih in kulturnih organizacij smo še pisno zaprosili Glavni odbor SVIZ-a, naj preuči vse možne poti za uresničitev Ostanovih zahtev in končanje gladovnega protesta. Odbor bo pobudo obravnaval na svoji seji v torek, 7. 11. SVIZ kaže veliko pripravljenost pomagati in je že tudi vzpostavil stike z rektorjem in drugimi.

Upamo, da bodo odgovorni našli ustrezno rešitve, preden nastopijo nepopravljive okvare Ostanovega zdravja.

Za Odbor